Sodišče prvič pritrdilo lastnikom denacionaliziranih stanovanj

• 

Okrožno sodišče v Ljubljani je z vmesno sodbo z dne 18. februarja 2026 odločilo, da je odškodninski zahtevek devetnajstih lastnikov denacionaliziranih stanovanj zoper Republiko Slovenijo utemeljen po podlagi.

V našem združenju si že vrsto let prizadevamo, da bi se to vprašanje uredilo. Na nevzdržen in protiustaven položaj lastnikov denacionaliziranih stanovanj smo opozarjali pristojne in javnost ter vztrajali, da država bremena svoje socialne politike ne more prelagati na zasebne lastnike. Prav to je zdaj ugotovilo tudi sodišče, zato je ta sodba tudi uspeh našega združenja in preboj stališč, ki jih zastopamo ves ta čas.

Vmesna sodba pomeni, da je sodišče odločilo o temelju spora, torej o tem, da je država odškodninsko odgovorna. O višini odškodnine bo sodišče odločalo v nadaljevanju postopka, ko bo ta sodba pravnomočna.

Sodišče je ugotovilo, da je bilo ravnanje države protipravno. Zakonodajalec od uveljavitve Stanovanjskega zakona leta 1991 vse do novele SZ-1F ni niti pristopil k reševanju položaja lastnikov denacionaliziranih stanovanj, čeprav sta nanj vsa ta leta opozarjala tako Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora kot Varuh človekovih pravic. Lastniki so dobili stanovanja vrnjena v naravi, hkrati pa so morali po zakonu prevzeti najemnike za nedoločen čas in od njih prejemati administrativno določeno neprofitno najemnino v višini do 4,68 odstotka vrednosti stanovanja na leto. Ob tem je pomembno poudariti, da se neprofitna najemnina ni računala od tržne vrednosti stanovanja, temveč od administrativno določene vrednosti, ki se ugotavlja s točkovanjem po predpisanih merilih. Tako izračunana vrednost je bila bistveno nižja od dejanske vrednosti stanovanja. Neprofitna najemnina tako ni pokrila niti rednega vzdrževanja, kaj šele investicijskega. Najemnikov ni bilo mogoče preverjati, ali so socialno ogroženi in ali imajo sami v lasti druge nepremičnine.

Sodišče je zapisalo, da je država na ta način svojo socialno funkcijo prenesla na zasebnike in s tem kršila pravico do zasebne lastnine iz 33. in 67. člena Ustave ter 1. člen Prvega protokola Evropske konvencije o človekovih pravicah. Ugovor zastaranja je zavrnilo.

Za lastnike je to prvo zadoščenje po 35 letih. Na nevzdržnost svojega položaja so opozarjali vse od leta 1991, a so bili preslišani. Zdaj je sodišče prvič jasno povedalo, da je bilo to breme naloženo protipravno in da država zanj odgovarja. V združenju bomo postopek spremljali naprej in si prizadevali, da se položaj lastnikov denacionaliziranih stanovanj dokončno in pravično uredi.